Basic HTML Version
10
JULIJSKE ALPE: UVOD
peto in šesto jezero (1669 m), Jezero v
Ledvicah (1830 m), Zeleno (1983 m) in
Rjavo jezero (2002 m) ter Jezero pod
Vršacem (1993 m). Triglavska jezera
med seboj niso neposredno povezana,
kar so v preteklosti že dokazali z bar-
vanjem vode. Omeniti pa je treba tudi
Jezero na Planini pri Jezeru (1430 m).
Vsa visokogorska jezera so majhna,
včasih pa so bila tudi pregovorno pro-
sojna. Zaradi majhne površine so še to-
liko bolj občutljiva na vse človeške po-
sege. V nekatera so v preteklosti naselili
ribe, ki niso bile nikoli avtohtone prebi-
valke teh voda, kar je porušilo njihov
ekosistem. To je najočitneje v Krnskem
jezeru, v Dvojnem jezeru in v Jezeru na
Planini pri Jezeru.
Visokogorski kras
Voda je tudi ključni dejavnik za nasta-
nek visokogorskega krasa, ki je ena
glavnih značilnosti Julijskih Alp. Najde-
mo ga praktično na vsaki visoki planoti
ali podih, najizrazitejši pa je pod sever-
nimi pobočji Krna, okrog Velikih vrat
nad Komno, pod severnimi pobočji Tri-
glava, na Hribaricah in v Dolini Triglav-
skih jezer, med Stenarjem, Razorjem in
Škrlatico ter v Kaninskem pogorju. Nas-
tajati je začel po zadnji poledenitvi, ko
so ledeniki obrusili kraške planote, ki
so zaradi tega povsem gole. Ob intenzi-
vnih padavinah voda raztaplja apnenec
in se steka pod površino. Na površini
najdemo skladovnice plošč oz. lašt, na
katerih voda ustvarja značilne kraške
oblike od škrapelj, meandrastih žlebi-
čev, ponvic in polkrožnih srpastih sto-
pničk do mogočnih vrtač in tudi oken.
Eden najznačilnejših kraških pojavov so
kotanje, ki se zaradi snega in vode ne-
nehno večajo in poglabljajo. Kotliči, ki
nastajajo zaradi razpok in korozije, so
lahko globoki tudi do več deset metrov
ali se nadaljujejo celo v brezno. Tam
voda pada do najnižjega nivoja, kjer se
začne zbirati in odtekati na površje v
obliki slapov in drugih kraških izvirov.
Takšni so npr. izvir Soče, slap Nadiže,
Slap Savice ali Boka.
Na Kaninskih in Rombonskih podih
so jamarji do danes odkrili okrog tisoč
jam in brezen, od tega več kot 600 na
slovenski strani pogorja. Nekatera spa-
dajo med najgloblja na svetu. Večjo go-
stoto brezen in jam najdemo še na Kri-
ških podih, med Triglavom, Prehodavci
in Komno, v gorah nad Bohinjem in na
severni strani grebena Muzcev.