Basic HTML Version
11
Rastlinski svet
Večji del sredogorja pokrivajo gozdovi.
V montanskem oziroma podgorskem
pasu (300–900 m) prevladuje bukev, ki
se ponekod meša s črnim gabrom, be-
lim javorjem in gorskim brestom. V
osrednjem delu gorskega oziroma alti-
montanskega pasu (900–1500 m) pre-
vladuje bukev, pogostejši pa sta tudi
smreka in jelka, ki so ju množično zasa-
jevali na izkrčenih mestih večjih posek
– najočitnejši primer je Pokljuka. V sub-
alpinskem pasu (1500–1700 m) se med
bukev in smreko vraščata zelena jelša
in Waldsteinova vrba, višje pa ju zame-
nja macesen. Nad to višino uspeva zgolj
rušje, ki zaključuje drevesno mejo.
Nad ruševjem sta alpinski (1900–
2400 m) in subnivalni (2400–2600 m)
pas, v katerem prevladujejo alpski tra-
vniki s pestrimi rastlinskimi vrstami, od
katerih jih je skoraj 60 endemičnih. Si-
cer imajo večinoma areal tudi po drugih
gorskih skupinah, medtem ko dobrih
deset vrst uspeva izključno v Julijskih
Alpah. Na koncu velja na kratko omeniti še
floro visokega barja na Pokljuki, ki
poleg barja na Jelovici in Pohorju pred-
stavlja skrajno jugovzhodno mejo raz-
širjenosti v Evropi. Obdajajo ga smre-
kovi gozdovi.
Živalski svet
Pod 1500 m
Podobno kot rastlinski se tudi živalski
svet
spreminja z višinskimi pasovi. Po-
leg številnih žuželk in dvoživk, kot so
žabe in močeradi, ki živijo v vlažnih
grapah in potokih, v gozdovih montan-
skega pasu lahko srečamo velike sesal-
ce: srnjad, jelena in divjo svinjo. Najpo-
gostejša plenilca sta lisica in kuna zlati-
ca, medtem ko je medved le občasen
obiskovalec področja. Večja verjetnost
je, da bomo srečali polha, gozdno volu-
harico, kuno belico ali gozdno rovko.
Med pticami prevladujejo taščice, droz-
gi, slavci, šoje, žolne, detli (veliki in
triprsti), sova uharica ter dva duplarja:
koconogi čuk in mali skovik. Največji
med pticami je divji petelin. Med žužel-
kami je najznačilnejši alpski kozliček, ki
je vezan predvsem na bukove gozdove.
Nanje je vezan tudi nekoliko bolj čokati
bukov kozliček.
Nad 1500 m
V subalpinskem pasu, ki zaključuje goz-
dno mejo, lahko srečamo alpske rovke,
planinske zajce, snežne voluharice in
alpske svizce, na travnatih pobočjih pa
tudi gade. Ti živijo v višjih legah do
2000 m, medtem ko se modrasi zadržu-
jejo nižje. Modras lahko zraste skoraj
do enega metra, gad pa je nekoliko
manjši. Morebiti je tudi zaradi tega ve-