Basic HTML Version
9
Vodovje
Reke
V Vzhodnih Julijskih Alpah izvirata dve
večji reki, ki pripadata različnima povo-
djema, v obe pa se steka večina ostalih
potokov in rek, tako da obvladujeta po-
rečje tega dela gorstva. V Zadnji Trenti
izvira Soča, ki se izliva v Jadransko mo-
rje, v Planici pa Sava Dolinka, ki teče
skozi Zgornjesavsko dolino in spada v
črnomorsko povodje. Pri Radovljici se
združi s Savo Bohinjko, ki odteka iz Bo-
hinjskega jezera.
V Zahodnih Julijskih Alpah je druga-
če. Skozi številne stranske doline tečejo
krajše reke (Jezernica, Reklanica, Dunja,
Rezija, Učja), vendar nobena ne ustvari
izrazitejšega povodja. Nadiža izvira ta-
ko na italijanski kot na slovenski strani
meje Breginjskega kota pod imenoma
Beli in Črni potok ter se po 60 km pri
Palmanovi izlije v Ter (Torre), ki nato
teče še slabih 30 km, dokler se ne izlije
v Sočo. Ter sicer izvira na skrajnem ju-
gozahodnem predgorju Zahodnih Julij-
cev in s številnimi pritoki tvori enega
pomembnejših vodotokov furlanske
pokrajine. Na skrajnem zahodu Julijce
zgolj obide Tilment (Tagliamento). Se-
verozahodno mejo in hkrati ločnico
med Karnijskimi in Julijskimi Alpami je
zarisala reka Bela (Fella), ki sprva teče
skozi Kanalsko dolino, pri Tablji (Pon-
tebba) naredi ostro koleno proti jugu in
gre od tam naprej skozi Železno dolino,
kjer se pri Pušji vasi (Venzone) izlije v
Tilment.
Jezera
Dolinska jezera – Bohinjsko, Blejsko,
Mangartska in Rabeljsko – so nastala
pred 12.000–14.000 leti. Ledeniška je-
zera pa slikovito pokrajino poživljajo
tudi na nekaterih visokogorskih plano-
tah. So izključno v Vzhodnih Julijskih
Alpah, in sicer v treh gorskih skupinah,
po katerih se imenujejo: Krnska, Kriška
in Triglavska jezera. Vseh skupaj jih je
15. Nastala so v zadnji ledeni dobi, pred
8000–10.000 leti, ko so ledeniki v jur-
ske sklade s triasnimi grebeni izdolbli
plitve kotanje. V njih se je nato nabrala
ledeniška kreda, ki je zapolnila razpoke
v apnenčastih tleh. Glavne značilnosti
jezerskega območja so močna zakrase-
lost in visokogorski kraški pojavi. Jeze-
ra polnita snežnica in dež, skozi ponore
pa voda odteka v dolino.
V povprečju najvišje ležeča jezera so
na Kriških podih: Spodnje Kriško jezero
(1880 m) in dve srednji (1939 in 1955
m), Zgornje (2158 m) pa je tudi najvišje
ležeče jezero v Sloveniji. Na večini zem-
ljevidov so sicer upodobljena zgolj tri –
četrto je pod južno steno Križa in je bilo
dolgo vse leto pod snegom, šele v zad-
njem času pa v poletnih mesecih skop-
ni. Med Krnskimi jezeri sta poleg naj-
večjega in najglobljega med vsemi gor-
skimi jezeri, Krnskega jezera, še Jezero
v Lužnici (1800 m) in Dupeljsko jezero
(1340 m).
V Dolini Triglavskih jezer naštejemo
sedem jezer, začenši s Črnim jezerom
(1325 m). Nato se po dolini navzgor
proti Prehodavcem nizajo Dvojno, t. i.