Basic HTML Version
12
JULIJSKE ALPE: UVOD
čina ljudi mnenja, da je modras bolj
strupen, vendar je gadov strup ob enaki
količini bolj toksičen. Zahodno od Soče
živi precej redki laški gad z značilnim,
navzgor obrnjenim robom gobčka. Od
kač lahko srečamo še vodno belouško
in kobranko, ki nista strupeni, ter nava-
dnega goža, največjo kačo pri nas. Dolg
je lahko tudi dva metra. Vse tri vrste
poseljujejo montanski pas.
Med žuželkami so gorski čmrlji tisti,
ki neumorno oprašujejo gorske rastli-
ne. V nasprotju z drugimi čebelami so
že ogreti, tako da se jim ni treba greti
na soncu. Poleg njih v alpskem svetu ži-
vi še sedem vrst čebel. Po travnikih po-
gosto okoli nas krožijo tudi metulji. V
Julijskih Alpah jih poznamo 18 vrst.
Najpogostejše ptice v tem delu gora so
stržki, krivokljuni, ruševci in ščinkavci.
Srečamo lahko tudi prikupnega gorske-
ga močerada. Od svojega sorodnika, ki
prebiva v montanskem pasu, se razliku-
je po tem, da je povsem črn, brez rume-
nih peg. Poleg njega je planinski pupek
ena od najpogostejših dvoživk in izjem-
no prilagodljiv.
Največjo pozornost pa med planinci
vzbudijo gamsi, ki so v Julijskih Alpah
avtohtoni. Zrastejo do približno enega
metra plečne višine, odrasli samci pa
tehtajo tudi 30 kg in več. Njihov največji
naravni sovražnik so gamsje garje, ku-
žna bolezen, ki se je pojavila po letu
1975 in je že dodobra zdesetkala njiho-
vo populacijo.
Garje prizadenejo tudi kozoroge,
vendar redkeje. Te kozam sorodne ži-
vali so pri nas v preteklosti že povsem
iztrebili, nato pa so jih uvozili iz itali-
janskega narodnega parka Gran Paradi-
so. Živijo v alpinskem pasu nad gozdno
mejo, na skalnatih pobočjih, od koder
so ponekod izpodrinili gamsje trope. V
primerjavi z gamsi so neprimerno večji,
saj odrasel samec lahko tehta tudi do
100 kg, votli rogovi pa so dolgi tudi
krepko prek enega metra. V nasprotju z
gamsi niso prav nič plašni, tako da se
pred planinci ne poženejo v brezglav
dir. Med pticami, ki živijo v alpinskem
pasu, so najpogostejše belke in planin-
ske kavke, največji plenilec med ujeda-
mi pa je planinski orel. V rekah najde-
mo potočne, jezerske in soške postrvi.
Visokogorska jezera
Bogat rastlinski in živalski svet je tudi v
visokogorskih jezerih. Poleg približno
380 znanih vrst alg so posebnost jezer
makrofiti, še posebej parožnice, vezane
na trde vode, vendar jih ogrožajo plank-
ton in alge. V potoku Močilca pri Dvoj-
nem jezeru so pred dobrima dvema de-
setletjema našli endemičnega ceponož-
nega raka.
V visokogorska jezera so ljudje v
prejšnjem stoletju naselili nekaj vrst
rib, ki niso avtohtone. Posledica tega
nespametnega početja je, da so naselje-
ne ribe popolnoma porušile simbiozo
jezerske flore in favne. Šolski primer je
Dvojno jezero, v katerega so ribe naseli-
li leta 1991. Po petih letih so iztrebile
ceponožnega raka, nato pa še ličinke
enodnevnic in mladoletnic, ki so do te-
daj kontrolirale rast alg. Te so se od ta-
krat nekontrolirano množile, tako da so
nekdaj kristalno čisto jezero prekrile
zelene nitaste alge.