Basic HTML Version
13
Zaščitena naravna
območja
Triglavski narodni park (TNP)
Zgodovina parka sega že v leto 1906, a
šele leta 1981 je bil ustanovljen tudi z
zakonom. Z dopolnitvijo Zakona o TNP
leta 2010 so ga nekoliko povečali, tako
da danes meri okrog 880 km². Obenem
so ga razdelili na tri varstvena območja,
kar omogoča večjo fleksibilnost pri
opravljanju parkovne dejavnosti. Nje-
gova zgodovina je predstavljena v In-
formacijskem središču TNP na Bledu.
www.tnp.si
Fužinski gozd (Foresta di Fusine)
Del doline Mangartskih jezer je zavaro-
van kot krajinski oziroma naravni park
od leta 1971. Obsega 1700 ha.
Naravni park Julijske Predalpe
(Parco Prealpi Giulie)
Na italijanski strani Julijskih Alp se
nahaja še en naravni park, ustanovljen
leta 1996. Park se razprostira na povr-
šini 9402 ha in obsega območje Muzcev
ter večji del italijanske strani Kaninske-
ga pogorja. Glavno informacijsko sredi-
šče je na Ravanci (Prato di Resia) v Re-
ziji, drugo pa v Bardu (Lusevera).
Prebivalstvo
Julijske Alpe ležijo na stičišču treh na-
rodnostnih skupin: Slovanov, Romanov
in Germanov.
Slovenci naseljujejo celotne Julijske
Alpe, ki sodijo v Republiko Slovenijo, pa
tudi italijanski del: slovenske priimke je
mogoče zaslediti v vzhodnem delu Ka-
nalske doline (vzhodno od Naborjeta),
Reziji in Beneški Sloveniji. Furlani živijo
v Reklanici, Dunji in Železni dolini. Ka-
nalsko in Jezersko dolino naseljujejo
zlasti Italijani, ki pa so tja prišli šele po
prvi svetovni vojni. Pred tem se je v teh
dveh dolinah govorilo bolj ali manj
nemško, danes pa so nemško govoreči
prebivalci skrajno redki.
Ljudje večinoma poseljujejo dolin-
ske, obrobne dele pogorja. Ločiti mora-
mo več tipov demografskih območij ali
regij, ki so precej različno gospodarsko
in ekonomsko razvita ter demografsko
ogrožena. Bohinjski in Blejski kot, Zgor-
njesavska, Kanalska dolina in Tolmin-
sko so območja s trajno koncentracijo
prebivalstva, medtem ko je v dolinah
Dunje, Reklanice, v Nadiških, Terskih
dolinah in v Zgornjem Posočju opaziti
konstantno manjšanje števila prebivals-
tva. K temu v določeni meri prispeva
njihova odmaknjenost zaradi gorskih
pregrad, s čimer so izrazito fizično lo-
čene od okolice, kljub (razmeroma do-
bri) prometni povezavi. V zadnjih letih
se poskušajo vanje na različne načine