Basic HTML Version
14
JULIJSKE ALPE: UVOD
usmerjati različni turistični tokovi iz
okoliških centrov, ki pa v glavnem ve-
ljajo zgolj za poletno sezono. Zato so
demografski kazalci teh dolin zelo slabi.
V nekaterih občinah, predvsem v Ter-
skih dolinah, Reziji in v Zgornjem Poso-
čju, so nekateri zaselki že popolnoma
zapuščeni, razmerje med starimi in
mladimi pa je precej neugodno, saj mla-
di iščejo socialno varnost v večjih gos-
podarskih središčih.
Zanemarljiv del ljudi živi tudi znot-
raj obeh glavnih zaščitenih območij; od
približno 100.000 prebivalcev na ob-
močju Julijskih Alp le okrog 4000. Ali je
življenje znotraj parka in v okvirih stro-
gih naravovarstvenih režimov privilegij
ali ne, bi prebivalci sami najbolje odgo-
vorili. Osrednje dejavnosti teh ljudi so
(ekološko) kmetijstvo, nekaj jih dela v
lesnopredelovalni in gozdarski indus-
triji, precej pa je dnevnih migrantov v
okoliška industrijska središča. Navse-
zadnje so aktivno vključeni tudi v turi-
zem, bodisi preko eko kmetovanja ali
preko ostalih gostinskih in prenočitve-
nih ponudb.
Zgodovina poselitve
območja
Prazgodovina in stari vek
Kako daleč v preteklost sega poselitev
Julijskih Alp? Do sedaj arheologom še ni
uspelo odkriti najdišča, ki bi bilo staro
okrog 30.000 let, kot sta stari visoko-
gorski jamski postaji v ostalih dveh po-
gorjih pri nas, torej Potočka zijalka v
Karavankah in Mokriška jama v Kamni-
ško-Savinjskih Alpah. Do sedaj so pos-
tregli zgolj z materialnimi dokazi o jam-
skih postajah iz časa poznega paleoliti-
ka oziroma postglacialne dobe (pred
12.000–10.000 leti), in sicer v jamah v
Bjarču pri Špetru v Nadiški dolini in v
spodmolu Poljšiška cerkev pri Gorjah.
Precej bogatejša je bera najdb iz ča-
sa mezolitika (pred 10.000–6500 leti).
Arheološko izpričana so najdišča na
planinah Kuhinja, Zaslap, Pretovč, Za-
pleč in Zaprikaj v Krnskem pogorju ter
Jama za skalami pri planini V Lazu nad
Bohinjem. Ljudje so takrat že pogosto
zahajali v visokogorski svet, sicer pa so
ohranjali še povsem paleolitski način
življenja, kar pomeni, da niso imeli stal-
nega bivališča, jame pa so izkoriščali za
prenočišča, kar dokazuje kurišče v Jami
za skalami.
Prva kovina, ki so jo izkoriščali, je
bil baker (pred 6500–4500 leti). Kasne-