Basic HTML Version
17
snežni plazovi uničevali pokrajino in
okoliška naselja. Zaradi nesmotrnega
gospodarjenja so bili lastniki gozdov
zato primorani že ob koncu 14. stoletja
sprejeti gozdne in rudarske rede.
Razvoj gospodarstva je zaradi mig-
racij in gradnje naselbin seveda vplival
tudi na spremembo kulturne krajine.
Velika večina vseh naselij na območju
Julijskih Alp, pa tudi širše, je dobila vsaj
trško ali vaško podobo med 12. in 14.
stoletjem. Število prebivalcev nekaterih
vasi je bilo že v poznem srednjem veku
enako ali celo večje od današnjega.
V naslednjih letih se je politična sli-
ka na območju Julijskih Alp nenehno
spreminjala. Omeniti velja mirovno
pogodbo iz leta 1521, ki so jo v Wormsu
podpisali Benečani in Habsburžani. Do-
ločila je novo mejo med državama, ki je
obveljala bolj ali manj do konca prve
svetovne vojne. Potekala je od Tablje
skozi Kanalsko dolino, čez greben Poli-
ških Špikov, Predel in greben Kanina
ter navzdol mimo Čedada in Ogleja, ki
pa sta že pripadala Benetkam. Pripada-
la jim je tudi Beneška Slovenija. Vendar
se Benečani niso sprijaznili z mejo, ki bi
po njihovem mnenju morala potekati
po Soči, in v naslednjih desetletjih izz-
vali kar nekaj obmejnih incidentov in
spopadov.
19. stoletje
60. leta 19. stoletja so zaznamovali av-
strijske vojne, porazi s Prusi in Italijani
ter nastanek kraljevine Italije leta 1866.
Beneška Slovenija je bila skupaj z Rezi-
jo vključena v novonastalo državo.
Tamkajšnji prebivalci so menili, da bo-
do deležni enake avtonomije kot pod
oblastjo Benečanov, vendar so Italijani
že leto dni kasneje začeli z načrtno asi-
milacijo. Število prebivalcev velike veči-
ne krajev je bilo največje v prvem de-
setletju 20. stoletja, nato pa je precej
upadlo. K temu so v največji meri pri-
pomogli italijanski asimilacijski prijemi,
predvsem prek šole in cerkve, in že ta-
ko zelo slabo gospodarsko stanje.
20. stoletje
S prvo svetovno vojno so Italijani izko-
ristili priložnost za uresničitev progra-
ma iredentizma o odrešitvi svojih sona-
rodnjakov izpod Avstro-Ogrske. Že sre-
di maja 1915 so Italijani Avstrijcem na-
povedali vojno, s čimer se je odprla sko-
raj 600 km dolga fronta med državama,
ki je potekala ob meji od prelaza Stelvio
do Jadrana.
Na soški fronti na območju Julijskih
Alp so se borili tudi Slovenci pod po-
veljstvom Srba Svetozarja Borojevića,
imenovanega Soški lev. Italijanska voj-
ska je že v prvem letu bojev na štirih
ofenzivah osvojila ozemlje Brd in Zgor-
njega Posočja s Krnskim pogorjem,
Kobaridom in Bovcem. Hudi boji so
takrat z doma pregnali okrog 80.000
Slovencev. Oktobra 1917 je zmagovita
12. soška ofenziva nemško-avstrijskih
vojakov pri Kobaridu potisnila italijan-
sko vojsko nazaj do reke Piave. Dobro
leto kasneje je bilo sklenjeno premirje
med Avstro-Ogrsko in Italijo, ki je bila
na strani antante. S tem je bila pooblaš-
čena, da zasede avstro-ogrsko ozemlje.
Meja je bila po vojni pomaknjena precej
na slovensko etnično ozemlje, dokonč-
no pa so jo vzpostavili novembra 1920
v Rapallu. Po novem je potekala od Peči
(Tromeje) prek Rateč, Jalovca, Mojs-
trovk, Triglava, Kanjavca, grebena Le-
pega Špičja, Komne, grebena Bohinjsko-
Tolminskih gora čez Porezen, mimo
Cerknega do Reke v Kvarnerju. Na ta
način je bilo Italiji priključenih dobrih