Basic HTML Version
18
JULIJSKE ALPE: UVOD
300.000 Slovencev, ki so s še 35.000
Beneškimi Slovenci takrat predstavljali
dobro četrtino celotnega slovenskega
prebivalstva, površina zasedenega oze-
mlja pa je predstavljala tretjino celot-
nega naselitvenega areala Slovencev.
Kmalu je sledil asimilacijski pritisk
na Slovence, pa tudi na nemško manjši-
no v Kanalski in Jezerski dolini. Fašisti
so Julijsko krajino razdelili na štiri pro-
vince, vendar pa Videmska pokrajina,
kamor so spadale tudi Beneška Sloveni-
ja, Kanalska dolina in Rezija, ni sodila
mednje. Asimilacijska dejavnost med
vojnama je imela delen uspeh: število
prebivalcev se je zaradi množičnega iz-
seljevanja nekoliko zmanjšalo.
Leta 1943 je bil fašizem s padcem
Mussolinija končan, Italijani pa so dru-
go svetovno vojno zopet končali na
strani antante. Zaradi začenjajoče se
hladne vojne med velesilami je dobilo
vprašanje razmejitve med Italijo in Ju-
goslavijo ideološke razsežnosti. S fran-
cosko mirovno pogodbo je meja med
državama ponovno zarezala prek že
uveljavljene predvojne meje od Peči
prek Jalovca, Mojstrovk in Triglava do
Petrovega Brda. Meja je vse do leta
1954 posegala globoko v notranjost
slovenskega etičnega ozemlja, nato pa
se je oblikovala razmejitev, ki med dr-
žavama poteka še danes.
Zgodovina planinstva
in alpinizma
Prvi raziskovalci
Rojstvo planinstva predstavlja razsvet-
ljenstvo v 18. stoletju, ko je naravoslov-
je pod vplivom renesančnih, predvsem
pa antičnih virov doživelo razcvet. Geo-
logi oziroma mineralogi in botaniki so
bili prvi, ki so sistematično odkrivali
gorski svet. Med prvimi je bil Giovanni
Antonio Scopoli (1723–1788), nekoliko
mlajši pa Balthasar Hacquet (1739–
1740), sicer avtor slovitega enciklope-
dičnega dela
Oriktografija Kranjske
. Za-
nimivo je predvsem zato, ker se v tretji
knjigi pojavlja prva slikovna upodobi-
tev Triglava. Bil je tudi eden prvih, ki so
se poskušali povzpeti na očaka, vendar
je dosegel »le« Mali Triglav (v tretjem
poizkusu je vendarle dosegel tudi glav-
ni vrh). Leto dni po Haquetovem pos-
kusu pristopa na Triglav je to uspelo t. i.
štirim srčnim možem: Lovrencu Willo-
mitzerju, Luki Korošcu, Matevžu Kosu
in Štefanu Rožiču.
Leta 1808 se je na vrh Triglava po-
vzpel tudi Valentin Stanič (1774–1847)
z vodnikom Antonom Kosom. Botanik
Henrik Freyer (1802–1866) je leta
1837 na prvaka Julijskih Alp prišel po-
vsem sam, brez vodnika, hkrati pa je bil
to tudi prvi dokumentirani pristop na
vrh s severne strani. Dobro desetletje