Basic HTML Version
20
JULIJSKE ALPE: UVOD
uhojenim gamsjim stečinam, prav tako
pa so se znali odlično gibati v izpostav-
ljenem skalnem svetu.
Že davnega leta 1890 je Ivan Ber-
ginc poiskal prehod čez najbolj oblega-
no steno pogorja – severno steno Tri-
glava – v skrajno levem, vzhodnem delu
nad Pragom, kjer so leta 1896 nadelali
pot. Leta 1902 je bila preplezana smer,
po kateri danes poteka Tominškova
pot, istega leta pa tudi Bambergova
smer prek Plemenic.
Med posamezniki, ki so uspešno iz-
koriščali vodništvo domačinov, izstopa
Kugy, ki brez vodnikov na marsikateri
vrh ne bi pristopil kot prvopristopnik
niti ne bi preplezal številnih prvenstve-
nih smeri, ki so dosegale celo IV. težav-
nostno stopnjo.
Tudi Henrik Tuma je izkoriščal do-
mače vodnike, čeprav se je abecede al-
pinizma naučil med študijem na Dunaju
in na poletnih taborih v Salzkammergu-
tu. S trentarskimi vodniki je preplezal
prvenstvene smeri v trentarskih in ka-
ninskih gorah, z Jožetom Komacem pa
leta 1910 varianto Slovenske smeri v
Triglavski severni steni.
Razcvet alpinizma
Začetek 20. stoletja pomeni nov prelom
v zgodovini alpinizma. Društva so orga-
nizirala prve vodniške službe in tečaje
za vodnike, vse bolj so se množili tudi
zimski vzponi, struktura obiskovalcev
gora, v tem primeru plezalcev, pa se je
precej spremenila: to so bili v večini
mestni izobraženci. Leta 1906 sta Bogu-
mil Brinšek in Rudolf Badjura ustanovi-
la drenovce, neformalno skupino štu-
dentov. Popularizirali so predvsem zim-
sko gorništvo in smučanje.
V tem času so se v severni steni Tri-
glava (Steni) začeli odvijati prvi resnej-
ši oziroma pravi plezalni vzponi, pri
katerih se je bilo treba varovati s klini.
Med nemško govorečimi alpinisti je že
dolgo veljala za enega od t. i. treh prob-
lemov Vzhodnih Alp. Julija 1906 so
nemški plezalci Franz König, Karl Do-
menigg in Hans Reinl v 33 urah in z
enim bivakiranjem preplezali Dolgo
Nemško ali Königovo smer. Še v istem
letu sta prav tako Nemca, Gustav Jahn
in Franz Zimmer, preplezala varianto
Nemške smeri, leto dni kasneje pa v
pičlih petih urah še drugo ponovitev
Nemške smeri. Leta 1909 je Nemško
smer preplezala prva ženska, Nemka
Ana Klauer v navezi z bratom Emilom.
Istega leta je Ferdinand Horn preplezal
severozahodno steno Jalovca. Od takrat
pa do leta 1921 v Steni ni bilo zabele-
ženega nobenega vzpona.
Leta 1919 je bil ustanovljen Turis-
tovski klub (TK) Skala. Njegova osnov-
na ideja je bila enaka ideji drenovcev:
gojiti zimski in letni alpinizem ter smu-
čanje. Leta 1923 se je vanj včlanil Kle-
ment Jug, prvi pravi sistematični pleza-
lec pri nas. V treh letih plezalskega
udejstvovanja je zapustil zelo bogat
opus preplezanih smeri, še večjo težo
pa imajo, ker je veliko večino vzponov
opravil sam. 11. avgusta 1924 se je med
solo prvenstvenim vzponom prek zaho-
dnega dela Triglavske severne stene
smrtno ponesrečil. Najverjetneje je str-
moglavil zaradi odkrušenega oprimka.
Sicer pa so bili skalaši nadvse podjetni.
V desetletju od ustanovitve kluba so
preplezali preko 70 prvenstvenih smeri
v Triglavski steni, Široki peči, Špiku,
Škrlatici, Draškem vrhu itd.
Milan Gostiša in Pavla Jesih sta ko-
nec julija leta 1930 preplezala smer, ki
jo je šest let pred tem začrtal že Kle-
ment Jug in je bila zanj usodna. Med