Basic HTML Version
21
vzponom sta našla zadnji klin, ki ga je
zabil v skalo, preden je omahnil. Pre-
plezano smer sta poimenovala njemu v
spomin.
Po Jugovi smrti je najvidnejši slo-
venski plezalec postal Joža Čop. Skupaj
s Stankom Tominškom in Miho Potoč-
nikom so tvorili t. i. zlato navezo, ki je s
plezalskimi podvigi najbolj zaznamova-
la medvojno obdobje in se uspešno ko-
sala z nemškimi plezalci. Ti so opravili
še nekaj odmevnih vzponov: leta 1926
sta Georg Kuglstatter in Hans Unger
preplezala do takrat daleč najzahtev-
nejšo smer v Steni, Bavarsko, leta 1929
pa Dunajčana Karl Prusik in Roman
Szalay zahodni raz centralnega stebra.
Smer je poimenovana po priimkih obeh
plezalcev. Pet let kasneje je njuno smer
presoliral Janez Brojan st.
Ob koncu 20. in na začetku 30. letih
20. stoletja niso več poudarjali negativ-
nega nacionalnega predznaka, pač pa je
plezalsko rivalstvo med nacijami dobilo
bolj športne vzgibe. Tako tudi sloven-
ska zlata naveza tujim plezalcem ni os-
tala prav ničesar dolžna: leta 1927 so
prvič uspešno sestopili po Slovenski
smeri, konec avgusta 1928 pa so pre-
plezali Gorenjsko smer, s čimer so rešili
do tedaj nerešeni problem Triglavskega
stebra. Leto dni kasneje sta Milan Gos-
tiša in Pavla Jesih preplezala Skalaško
smer, ki so jo nato fantje zlate naveze
povezali s Prusik-Szalayevo. Leta 1931
so isti plezalci medse povabili še Matev-
ža Freliha, s katerim so preplezali Zla-
torogove steze, eno najlepših smeri v
Triglavski severni steni.
V Julijske Alpe pa so zahajali tudi
taki alpinisti, kot sta bila Tržačan Emi-
lio Comici, prvi Italijan s preplezano
smerjo VI. stopnje, in Münchenčan Paul
Aschenbrenner. Ta je v navezi s Her-
mannom Tiefenbrunnerjem leta 1934
preplezal zelo težavno smer čez sever-
no steno Travnika. Prve ponovitve je
bila deležna šele po vojni, prav tako pa
tudi prve variante (Ciril Debeljak in
Marjan Perko leta 1950).
Če so stene Vzhodnih Julijskih Alp v
20. in 30. letih prejšnjega stoletja ob-
vladovali slovenski in nemški plezalci,
pa so Zahodni Julijci takrat pripadali
tržaškim alpinistom. Efrem Desimon,
Walter Kulterer, Vladimir Dougan, Emi-
lio Comici, Riccardo Deffar, Giordano
Bruno Fabjan in Mario Orsini so le naj-
vidnejša imena, ki so opravila vrsto te-
žavnih vzponov IV–V+. stopnje v stenah
Strme peči, Poliških špikov in Žrdi.
30. in zgodnja 40. leta so pri nas
zaznamovali plezalci mlajše generacije:
Uroš Župančič, France Ogrin, Drago
Korenini, Janez Krušic, Miha Arih, Maks
Dimnik itd.
Ženske v alpinizmu
Med obema vojnama je bilo med plezal-
ci tudi nekaj predstavnic nežnejšega
spola. Nevina Rebek je bila prva Slo-
venka, ki je v navezi Stanka Prevca in
Stanka Hudnika preplezala Slovensko
smer v Triglavski steni, vendar je bila
resnici na ljubo povsem odvisna od
obeh moških soplezalcev. Tega pa nika-
kor ne moremo trditi za plezalki, ki sta
najbolj zaznamovali to obdobje: Pavlo
Jesih in Miro Marko Debelak-Deržaj.
Tudi v svetovnem merilu sta bili prakti-
čno edini plezalki, ki sta lahko plezali
najtežje prvenstvene smeri neodvisno
od pomoči moškega soplezalca.
Jesihova je skupaj z Milanom Gosti-
šo rešila problem Jugovega stebra v
Steni in opravila še nekaj prvenstvenih
vzponov tako v Vzhodnih kot v Zahod-
nih Julijskih Alpah. Izstopa npr. Skalaški