Page 5 - Klemen Jan

Basic HTML Version

5
jo na Zahodne in Vzhodne Julijske Alpe.
Vzhodne so v celoti na slovenskem oze-
mlju, medtem ko je večina Zahodnih Ju-
lijcev na italijanski strani, le del Kanin-
ske skupine leži pri nas. Ločnica med
skupinama teče skozi Jezersko dolino,
čez Predel in po dolini Koritnice, nato
pa po toku Soče.
Obe gorski skupini prečne doline
delijo na posamezne podskupine: Zaho-
dne Julijske Alpe na precej strnjeni sku-
pini Montaža in Viša, ki ju Jezerska in
Rabeljska dolina z Nevejskim prevalom
ločita od skupine Kanina. Ta je mejnik
vrhov, ki presegajo višino 2000 m. Juž-
no oziroma jugozahodno od nje se nam-
reč dvigajo predalpski grebeni, ki imajo
tipično dinarsko slemenitev severoza-
hod–jugovzhod: skupina Muzcev, gre-
ben Stola in Karmana ter skupina Mata-
jurja. V Vzhodnih Julijskih Alpah so meje
med skupinami, poimenovanimi po naj-
višjih vrhovih, prav tako docela razloč-
ne, in sicer prelazi in globoke stranske
doline. Najjužnejši sta skupini Bohinj-
sko-Tolminskih gora in Krna. Osrednjo
skupino pogorja predstavlja skupina
Triglava, ki se na jugu navezuje na prej
omenjeni skupini, zato je ponekod težje
potegniti navidezno mejo med njimi. Ta
pa je povsem očitna na severu, saj jo od
severozahodno ležeče skupine Martulj-
ških gora in Škrlatice loči dolina Vrat, s
skupino Razorja in Prisanka pa jo pove-
zuje sedlo Luknja. Prelaz Vršič predsta-
vlja glavno ločnico med skupinama Ra-
zorja in Prisojnika ter Jalovca. Južno je
skupina Bavškega Grintavca, najzahod-
neje pa Mangarta in Ponc. To (je) prav
zaradi njene lege veliko ljudi neupravi-
čeno uvršča(lo) k Zahodnim Julijskim
Alpam.
Julijske Alpe so neprimerno višje od
sosednjih Karavank ali Karnijskih Alp,
zato so njihovi najvišji vrhovi odlični
razgledniki. Najvišje se dviga Triglav, ki
je z 2864 m tudi najvišji vrh Slovenije.
Poleg njega še 45 vrhov presega višino
2500 m, več kot 300 pa se jih dviga nad
2000 m. Po nekaterih podatkih naj bi
bilo takih vrhov celo blizu 400 oziroma
še več, vendar je številka precej nepo-
polna, ker dejansko še vedno nimamo
razčlenjenih niti morfoloških niti gorni-
ških ali topografskih kriterijev, ki bi
jasno definirali posamezen vrh.