Basic HTML Version
6
JULIJSKE ALPE: UVOD
Geološka zgradba
Julijske Alpe so razmeroma mlado go-
rovje, vendar imajo kljub temu precej
zanimivo in pestro geološko zgodovino.
Kamnine, ki jih gradijo, so začele nasta-
jati v spodnjem triasu, pred približno
250 milijoni let. Takrat je ozemlje dana-
šnje Slovenije sestavljala plitva pod-
morska planota, Slovenska karbonatna
platforma, ki je najverjetneje ležala se-
verno od takratne Afrike, vsekakor pa
precej južneje od današnje Slovenije, v
toplih tropskih vodah. V tem času so se
odložili predvsem masivni in plastnati
apnenci, laporji in peščenjaki. V sred-
njem triasu, pred 240 milijoni let, se je
sredi Slovenske karbonatne platforme
začelo razpiranje novega oceanskega
dna kot posledica začetka razpada celi-
ne Pangee. Do takrat enotna Slovenska
karbonatna platforma je razpadla na
dva dela, in sicer na Julijsko karbonatno
platformo na severu in na Dinarsko na
jugu. Med obema je zazeval okoli pol
kilometra globok tektonski jarek, Slo-
venski bazen. V tem obdobju so nastaja-
le precej raznolike kamnine. Med dru-
gim se je odložilo precej vulkanskih
klastitov, ki so posledica vulkanizma ob
procesu razpiranja oceanskega dna.
Konec srednjega triasa, pred 230
milijoni let, se je tektonika začasno us-
tavila. Slovenski bazen se je v zgornjem
triasu, pred 225 milijoni let, zasipaval z
materiali s karbonatne platforme in z
globokomorskim sedimentom. Ugodni
pogoji tropskega toplega morja pa so
omogočali pester razvoj življenja na
obeh platformah. V tem času so nastali
značilni sivi plastnati oz. dachsteinski
apnenci, ki gradijo večino današnjih
vrhov Julijskih Alp. Med drugim je iz
dachsteinskega apnenca v celoti sestav-
ljena Triglavska severna stena. Za to
obdobje so značilne tudi srčaste, do 20
cm velike školjke iz rodu
Megalodonti-
dae
, ki jih lahko najdemo skorajda pov-
sod po Julijcih.
V spodnji juri, pred 205–180 mili-
joni let, se je začel odpirati Atlantik, ki
je dokončno razdelil Pangeo. Pri nas se
je zato Slovenski bazen spet močno po-
globil na globino nekaj kilometrov, tako
da ga sedimenti niso mogli več zapolni-
ti. Konec spodnje jure se je tudi Julijska
karbonatna platforma začela potapljati.
Nastala je globokomorska podvodna
planota, Julijski prag. Na njej so se odla-
gali rdeči gomoljasti apnenci z amoniti,
ki jih lahko občudujemo na dnu današ-
nje Doline Triglavskih jezer. V kredi sta
se Slovenski bazen in Julijska karbona-
tna platforma izravnala v velik, skupen
globokomorski bazen, Dinarska plat-
forma, ki gradi današnje Dinarsko gors-
tvo, pa je še vedno ostala v plitvi vodi. V
miocenu se je Julijska platforma narini-
la čez Slovenski bazen, za tem pa se je
njun skupni nariv narinil še na kamnine
Dinarske platforme.
Dviganje gora na našem prostoru je
potekalo v dveh ločenih fazah: prva, s
katero je nastalo Dinarsko gorstvo, je
potekala že v eocenu, pred 40–50 mili-
joni let. Krčenje ozemlja je takrat pote-
kalo v smeri severovzhod–jugozahod,
zato narivi in vsa gorska slemena, ki
sestavljajo Dinarsko gorstvo, potekajo v