Basic HTML Version
7
smeri severozahod–jugovzhod. Druga
faza gorotvornih procesov, južnoalpsko
narivanje, pa je precej mlajša in se je
začela šele pred okrog 6 milijoni let.
Dviganje je bilo najintenzivnejše pred
3–5 milijoni let. S to fazo so nastale da-
našnje Julijske in Kamniško-Savinjske
Alpe ter južne Karavanke. Krčenje oze-
mlja je potekalo v smeri sever–jug, zato
večina grebenov v teh skupinah teče v
smeri zahod–vzhod. V tem času so bili
Julijci in Kamniško-Savinjske Alpe še
enotno gorstvo, kasneje pa je na današ-
njem območju Zgornje Savske doline
nastal Savski prelom. Ob njem so se Ju-
lijske in Kamniško-Savinjske Alpe poča-
si razmaknile, tako da danes ležijo 50
km narazen.
To pa še ni bilo konec pestre tekton-
ske zgodovine našega prostora. V zad-
njem milijonu let so ozemlje jugozaho-
dne Slovenije razrezali zmični prelomi s
smerjo severozahod–jugovzhod. Ti so
še danes zelo aktivni in so vzrok za mo-
čne potrese v Posočju. V istem obdobju
se je začela ugrezati Ljubljanska kotli-
na. Dokončno podobo slovenskemu de-
lu Alp so dale številne ledene dobe. Da-
nes vemo, da ni šlo za eno samo, ampak
jih je bilo najmanj enajst, med njimi pa
so bila toplejša obdobja. Višek polede-
nitve je nastopil pred 130.000–150.000
leti. V tem času je bila povprečna tem-
peratura Zemljinega površja le okoli 8,5
stopinje nižja kot danes. Zadnja ledena
doba je bila pred 22.000–14.000 leti.
Od takrat se je led večinoma le še umi-
kal, za seboj pa je pustil pokrajino, kot
jo poznamo danes.
Klima
Na vreme Julijskih Alp vpliva predvsem
lega med Jadranskim morjem, Panon-
sko nižino in južnim obrobjem Vzhod-
nih Alp. Zaradi te izpostavljene lege ob
jugozahodnih vetrovih k nam doteka
vlažen in topel zrak, ki se dviga čez po-
gorje. Dviganje zraka povzroča njegovo
ohlajanje in kondenzacijo vodne pare v
njem, torej nastajanje oblakov, prav ta-
ko pa nestabilnost zračnih plasti nad
gorami. Zaradi te labilnosti prihaja do
dodatnih padavin, predvsem neviht. Ju-
lijske Alpe so izpostavljene največji ne-
vihtni aktivnosti v Evropi z v povprečju
eno nevihto na teden.
Tudi zaradi tega so nadpovprečno
mokre, čeprav na samem površju tega
zaradi kamninske sestave ni videti, ra-
zen seveda pozimi. Povprečna letna ko-
ličina padavin v Zahodnih Julijskih Al-
pah je od 2200 mm nad Tilmentom do
3000–3300 mm na področju med osre-
dnjim grebenom Muzcev in grebenom
Stola. Ta dva tvorita ogromen zid nad
Furlansko nižino, od koder prihajajo la-
bilni vetrovi iznad Jadranskega morja,
zato velja to območje za najbolj mokro
v celotnih Alpah. Podobno količino pa-
davin prejme tudi Kaninsko pogorje,
okrog 2600 mm pa znaša letno povpre-
čje v Breginjskem kotu. V Vzhodnih Ju-
lijcih največ padavin prav tako prejme
južni del, torej Krnska skupina in Bo-
hinjsko-Tolminske gore, in sicer 2200–